Okrevanju po pretresu možganov
Pretres možganov nastane zaradi udarca v glavo ali kam drugam v telo. Možgani se v lobanji premaknejo naprej in nazaj, to se lahko zgodi tudi pri npr. vrtenju v vozilu pri prometni nesreči. Največkrat ga ne spremlja izguba zavesti, lahko se zgodi tako kot pri otrocih, kot pri odraslih in starejših. Zanimivo je, da prav otroci okrevajo dlje časa kot odrasli.
Znaki, da smo imeli pretres možganov so lahko kognitivni, spremembe v obnašanju ali pa fizični.
Kognitivni so: počasnejše procesiranje podatkov, slabša orientacija, pomanjkanje pozornosti, zmedenost, problemi s spominom in koncentracijo…
Spremembe obnašanja se kažejo kot: motnje spanja, razdražljivost, čustvena labilnost, apatija, utrujenost…
Fizični znaki so: glavobol, slabost, vrtenje, slabša koordinacija, fotofobija, napadi…
Pretres možganov vpliva na kortikalni sistem, kar vpliva na spremembe v miselnosti, spominu, kompleksnih funkcijah, pa tudi na subkortalni sistem, ki pokriva tudi hipotalamus (termoregulacija, sprememba spalnih navad, sprememba spolne funkcije)…
Okrevanje po pretresu možganov traja od 3 -12 mesecev, da smo spet takšni kot smo bili pred nesrečo. Če okrevanje ni uspešno zaključeno, se poveča dolgoročno tveganje za Alzheimerjevo bolezen, depresijo, demenco…
Pri pretresu možganov se zgodi sledeče:
- Poškodba.
- Sproščanje neutrotransmiterjev.
- Vezava glutamata na NMDA receptorje, kar vodi do večje nevrološke depolarizacije.
- Spremenjen membranski potencial vodi k fiziološkim spremembam v nevrološki funkciji.
- Porabijo se velike količine energije (ATP-ja).
- Poveča se zahteva po glukozi.
Akutne spremembe po pretresu možganov so:
- Pretok krvi v možganih se zmanjša.
- Aktivacija NMDA receptorjev.
- Poveča se količina intracelularnega kalcija, kar oslabi delovanje mitohondrijev, pojavi se kriza z energijo.
- Zniža se koncentracija magnezija.
- Spremeni se koncentracija glutamina, adrenalina, holina.
Kot sekundarni odgovor se pojavi vnetje, ki poveča permeabilnost krvno-možganske bariere. Sproščati se začnejo vnetni citokini, kemokini, rastni faktor, prostaglandini… Nevro-vnetni odgovor je lahko prisoten še mesece po poškodbi.
K hitrejšemu okrevanju si lahko pomagamo z ustrezno prehrano, saj le ta vpliva na možgane. V prehrano dodajmo omego-3 (predvsem DHA), saj ščiti možgane. Antioksidant, ki pripomore k hitrejšemu okrevanju je N-acetil cistein (NAC), ki izboljša mitohondrijsko funkcijo in s tem zagotovi dovolj energije (ATP-ja).
Krvno-možgansko bariero lahko stabiliziramo z omego-3, lipoično kislino, acetil-L-carnitinom, N-acetil cisteinom (NAC) in vitaminom D. Doze prehranskih dopolnil se določa individualno, vedno je pomembno, da pogledamo celotno sliko.
Zavedajmo se, da je pretres možganov zelo resna poškodba, ki lahko vpliva na celotno telo, sploh če jo ne pozdravimo pravilno. Lahko je sprožilec težav s črevesjem, ko pa imamo enkrat poškodovano črevesje smo pa dovzetni za 100 in 1 bolezen. Ukrepajmo takoj po poškodbi in si prihranimo težave kasneje.