Vodni kefir
Kefirjeva zrnca so iz polisaharidnega gela (Lactobacillus hilgardi), ki ga izločajo mlečnokislinske bakterije in kvasovke (SCOBY – symbiotic community of bacteria and yeast) ter predstavljajo dom tem kulturam.
Kefirjeva zrnca so sposobna fermentirati navaden sladkor, kokosov sladkor, melaso, med (čeprav ima antibakterijske lastnosti), javorjev in rižev sirup, ne branijo se pa niti suhega sadja (nežveplanega). Z zrnci lahko fermentiramo tudi rastlinska mleka, kot so kokosovo mleko ali mleka iz oreščkov (mandeljevo, lešnikovo, makadamijevo). V mleko vedno dodamo nekaj sladkorja, lahko pa tudi nežveplano suho sadje.
Zrnca moramo redno hraniti z viri sladkorja, ki so našteti zgoraj, saj drugače odmrejo. Če jih želimo spraviti za daljše obdobje, jih lahko poskusimo zamrzniti. Če hočemo le upočasniti njihovo delovanje, jih damo v kozarec vode z malo sladkorja in v hladilnik.
Vodni kefir vsebuje probiotične kulture, hranila v lahko prebavljivi obliki, vitamine, minerale in aminokisline. Pomaga vzpostaviti ravnotežje flore v črevesju, izboljša počutje in imunski sistem, preprečuje nastanek kroničnih bolezni, že razvite pa uravnava, izboljšuje koncentracijo in zbistri misli.
Priprava vodnega kefirja:
5-6 žlic kefirnih zrnc (oz toliko kot jih imamo)
1,5 L vode (malo večji kozarec za vlaganje je super)
3-4 žlice sladkorja
Nežveplano suho sadje (2 figi ali 2 žlici rozin ali 2 slivi)
1. Vse skupaj damo v velik steklen kozarec, premešamo, pokrijemo z gazo in pustimo na sobni temperaturi.
2. Po dnevu ali dveh (lahko poskusimo kdaj nam je všeč) je napitek končan. Takrat vsebino precedimo, zrnca dobro operemo pod tekočo vodo in jih damo v nov kozarec, kjer se zopet pripravlja vodni kefir.
3. Napitku (tekočini, ki smo jo v drugem koraku precedili) lahko dodamo poljubno sadje (limona, pomaranča, jagode, kivi…), zelišča (meta, bazilika, melisa, ingver, bezeg) oziroma druge poljubne stvari, lahko pa ga pijemo tudi brez dodatkov.
4. Kozarec zapremo in pustimo na sobni temperaturi še dan ali dva, da dobimo osvežilni napitek, poteče karbonizacija (z malo mehurčki). Pazimo, da je sadje potopljeno v napitek, da ne začne gniti. Dlje časa bomo fermentirali, manj sladkorja bo napitek vseboval.
Uporabljamo samo inertne materiale kot so steklo, les in plastika, saj drugi lahko poškodujejo zrnca.
Na začetku pijemo po malo napitka, da se naše črevesje navadi nanj, potem pa lahko količino povečamo.
Trenutno je moj najljubši okus limona z ingverjem. Odličen je! Navadno dam pol kozarca kefirja, ostalo pa vodo, ker je tako veliko bolj osvežilno, vsaj meni.
Če bi želeli dobiti zrnca za vodni kefir (ja, zrnca se poklanja!), obstaja spletna stran na kateri lahko poiščete najbližjega človeka, ki jih podarja: https://kefirhood.com/
Zrnca zelo hitro rastejo, tako da kmalu jih boste lahko tudi vi podarjali.