Pristop k anksioznosti oziroma tesnobi
Anksioznost ima lahko močan vpliv na življenje posameznika. Konvencionalna medicina se koncentrira na uravnavanje neurotransmiterjev v možganih, funkcionalna medicina pa išče vzrok bolezni. Šli bomo skozi 3 glavne vzroke anksioznosti, omenili pa bomo tudi možne rešitve.
Po klasični medicini se anksioznost in depresija pojavita zaradi neravnovesja neurotransmiterjev v možganih, tako da za zdravljenje uporabljajo zdravila, ki povečajo dosegljivost neurotransmiterjev oz. imajo vsaj kakšen vpliv na neurotransmiterje v možganih. Depresijo se pogosto zdravi s SSRI-ji (selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina), ki naj bi povečala razporožljivost določenega neurotransmiterja v možganih. Pri tesnobnosti gre bolj za zmanjšanje produkcije nekaterih substanc ali povečanje produkcije drugih snovi, kar vodi do zmanjšanja anksioznosti. V nekaterih primerih zdravila super pomagajo in celo rešijo življenje.
Pri funkcionalni medicini se vprašamo kaj je pripeljalo do neravnovesja neurotransmiterjev v možganih?
3 osnovni vzroki, ki lahko prispevajo k tesnobnosti
1. Črevesni problemi prispevajo k anksioznosti
Najprej preverimo črevesje, saj je zdravje črevesja povezano z zdravjem možganov. Če imaš vnetje prebavil, okužbe s paraziti, virusi, bakterijami, disbiozo, SIBO (small intestinal bacterial overgrowth)… Zaradi tega nastane v prebavilih vnetje in ostala neravnovesja v možganih.
Največ serotonina je prav v črevesju, tam ga najdemo 400 krat več kot v možganih.
Več nevrotansmiterjev nastaja v črevesju kot v možganih. Zato je tako pomembna povezava črevesje-možgani. Prav zato tudi rečemo, da je črevesje naši drugi možgani. Nedelovanje črevesja vodi do različnih kognitivnih, razpoloženjskih in obnašanjskih nepravilnosti, sem ne spada samo anksioznost, temveč tudi depresija in ostale motnje.
Ena od trenutnih teorij zakaj nastane depresija se imenuje: vnetni citokinski model depresije, ki pravi, da vnetje v prebavilih ali pa tudi kjerkoli drugje v telesu zmanjša aktivnosti frontalnega korteksa in povzroči znake depresije. Motnje v prebavnem traktu so povezali z Parkinsonovo in Alzheimerjevo boleznijo, ADHD, shizofrenijo, psihozami in številnimi ostalimi motnjami. Dejansko ne obstaja veliko kognitivnih ali razpoloženjskih motenj, ki jih ne bi povezovali s problemi v črevesju.
2. Kako motnje HPA-osi (hipotalamus-hipofiza-adrenalne žleze) vplivajo na anksioznost
HPA-os je sistem v telesu, ki regulira toleranco na stres in odgovor telesa nanj. Največkrat slišimo zanj pri odgovoru na stres (odgovor bega ali boja), ki se zgodi, ko se človek sooči s stresno situacijo (v preteklosti, ko je naletel na divjo zver). To čutimo kot povečan srčni utrip, pospešeno dihanje in vsi ostali fiziološki odgovori, ki nas pripravijo bodisi na beg ali boj.
V modernem svetu imamo seveda veliko kroničnih stresorjev kot so, finančni stres, stres v odnosih, stres na delu. Vsakdanji stres konstantno aktivira te sisteme. Ko so ti sistemi kronično aktivirani (temu niso bili namenjeni), pride do spremembe izločanja stresnih hormonov, kot so DHEA, kortizol in pregnenolon kar vodi do spremembe nastajanja drugih hormonov in nevrotransmiterjev v telesu. Naš sistem ni narejen za kronične konstantne stresorje na dnevni ravni.
Poznamo 4 glavne vzroke zakaj pride do disfunkcije HPA-osi. Glaven je stres, ki ga tudi zaznavamo kot stres. To pomeni, da je edini stres, ki na naše zdravje vpliva negativno, stres, ki ga mi zaznavamo kot stres. Kar je stres za eno osebo, ne pomeni da predstavlja stres tudi za druge. Znano je, da predstavljajo večji stres nove, neznane stvari in nepredvideni dogodki.
Naslednji vzrok je vnetje, kar je čisto fiziološka stvar. Če imaš vnetje kjerkoli v telesu, to predstavlja stres za telo. Naslednja vzroka sta nezmožnost regulacije krvnega sladkorja, preveč umetne svetlobe in premalo naravne. Vse to predstavlja stres telesu.
Delovanje HPA osi lahko preverimo z nekaterimi testi (npr. test hormonov iz sline). Pomembno je, da vplivamo na vse vzroke (stres, vnetja, krvni sladkor, motnje cirkadianega ritma).
3. Pomanjkanje nutrientov in vpliv na anksioznost
Poznamo veliko vitaminov in mineralov, ki vplivajo na mentalno zdravje. To so: B12, folat, cink, baker, EPA in DHA maščobni kislini, vitamin D, holin, B6, riboflavin in drugi. Pomanjkanje nekaterih je bolj pogosto pri vegetarijancih in veganih kot pri vsejedih. Koncetracijo vitaminov in mineralov lahko preverimo z krvnim testom ali z urinskim testom organskih kislin. Tudi brez testov lahko posumimo na pomanjkanje nekaterih vitaminov in mineralov, posebno tistih, ki so zelo pomembni pri procesu metilacije. Pomembno je, da se zavedamo, da je metilacija proces, ki vpliva na nastanek nevrotransmiterjev. Če ni prave metilacije, ne bo nastalo dovolj neurotransmiterjev, kar lahko vodi do anksioznosti in drugih kognitivnih in razpoloženjskih problemov. Z nekaterimi vitamini in minerali lahko podpremo metilacijo, da le ta ne ovira nastanka neurotransmiterjev. Uživati moramo z nutrienti gosto hrano, ki je čim bolj raznolika.
Zelo pomembna je pravilna prehrana, ki podpre proces metilacije, deluje protivnetno in tudi na druge procese v telesu. Med tako hrano sodi organsko meso in morska hrana (posebno školjke).
Obstajajo pa še drugi dodatki k prehrani, ki jih določimo za vsakega posameznika posebej.
Najti moramo vzrok težavam, le tako ga bomo lahko rešili in bili zdravi.
Imate dodatna vprašanja?
Z veseljem vam odgovorim!
Iskanje zdravja in odgovorov na vprašanja ni vedno enostavno. Če vam lahko pri tem vsaj malo pomagam, bom zelo vesela.