Sprožilci avtoimunskih bolezni
Avtoimunske bolezni so bolezni pri katerih imunski sistem zaradi pretiranega odziva napada svoje lastne celice in s tem posledično organe. Imunski sistem zaradi zunanjih sprožilcev ne prepozna lastnega tkiva in ga začne uničevati. Poznamo preko 100 različnih avtoimunskih bolezni in vse se obravnavajo kot kronične. Klasična medicina jih zdravi s hormoni, protivnetnimi zdravili, imunosupresivi pa tudi z analgetiki in nesteroidnimi antirevmatiki.
Poglejmo si nekaj primerov avtoimunskih bolezni:
- Lupus: imunski sistem napada kožo, ledvice, sklepe, pljuča, srce…
- Diabetes tipa I: imunski sistem napada pankreas.
- Multipla skleroza: imunski sistem napada centralno živčevje (možgane in hrbtenjačo).
- Ulcerozni kolitis: imunski sistem napada debelo črevo, rektum.
- Hashimoto: napad imunskega sistema na ščitnico.
- Celiakija: napad imunskega sistema na resice tankega črevesa.
Avtoimunske bolezni lahko sprožijo različni dejavniki. To so lahko toksini iz okolja, emocionalni stres, infekcije (virusne, bakterijske), vnetja, misli, občutja, hrana, ki jo uživamo, prepiri, negativna čustva, skrbi. Vse to moti delovanje imunskega sistema in spreminja našo genetiko. Torej, na izražanje genov lahko vplivamo tudi sami (kar pomeni, da če ima avtoimunsko bolezen naša mama, ni nujno, da jo bomo imeli tudi mi).
Poglejmo si bolj podrobno na kakšen način »sprožilci« sprožijo nastanek avtoimunskih bolezni.
Kronični čustveni stres
Kronična negativna čustva držijo telo v odzivu »bega ali boja«, to pa vodi do razvoja srčnih bolezni, multiple skleroze, Azheimerjeve bolezni in seveda tudi vseh ostalih avtoiumnskih bolezni.
Takšen čustven stres povzročajo izgube nam dragih, vojne traume, traume iz otroštva, zlorabe, osamljenost, problemi z otroki ali starši, premalo zabave in sproščenosti.
Simptomi emocionalno-miselnega stresa:
- vsakodnevno sekiranje,
- skrbi glede prihodnosti,
- anskioznost glede preteklosti,
- občutki sramu, krivde, osamljenosti, zdolgočasenosti.
Na ta čustva in misli lahko najbolje vplivamo sami. Če ugotovimo, da imamo probleme je pomembno, da najdemo pomoč. Pomaga nam lahko prijateljica, ki nas samo posluša, partner, starši ali pa strokovna pomoč psihoterapevta, ki nam pomaga predelati naše misli in občutke.
Nezdrave navade
S to točko lahko pokrijemo zelo široko področje – življenjski stil. Naštejmo jih nekaj: gašenje stresa s sladkorjem, ogljikovimi hidrati, kofeinom, nikotinom, alkoholom, drogami, preveč dela, kompulzivno nakupovanje. Vidimo, da gre za napačno spoprijemanje s stresom, kar pa vplivana na razvoj bolezni. Prenažiranje, stradanje, igre na srečo, preveč/premalo spanja, zasvojenost s TV/računalnikom/socialnimi omrežji/seksom/odnosi ni prav način življenja.
Pri zasvojenostih priporočam, da si najdete strokovnjaka, ki vas bo vodil po težki poti do svobode. Najdite ljudi s podobnimi problemi in se povežite z njimi, saj boste tako lahko delili izkušnje med sabo in vam bo lažje. Spremenite se prej kot bo prepozno in boste pridelali še druge bolezni.
Slaba hrana
S hrano kontroliramo izražanje naših genov (hrana pove genom kako naj se obnašajo), zato je pomembno, da jemo hrano bogato z nutrienti, ki jih naše telo potrebuje. Vedi, ki se ukvarja s preučevanjem vpliva hrane na gene imenujemo nutrigenomika.
Pri vseh avtoimunskih stanjih ugotavljamo velika pomanjkanja nekaterih nutrientov: beta-karotena, vitamina C, E, cinka, selena, aminokislin, magnezija, esencialnih maščobnih kislin…
Sprožilci avtoimunskih bolezni so lahko:
- Gensko spremenjena hrana, saj je taka hrana veliko bolj alergena in stimulira delovanje imunskega sistema.
- Pesticidi, toksini, ki napadajo našo obrambo.
- Alergije, občutljivosti, intolerance, zapoznele reakcije na hrano (alergije se lahko pojavijo tudi zaradi slabe prebave).
- Lektini: lektini so proteini, ki jih rastline uporabljajo kot obrambo pred žuželkami in glivami. Ker so lepljivi se lahko prilepijo na stene tankega črevesja in tam povzročajo vnetja in preprečujejo naravno zdravljenje, pojavi se prepustno črevo, ki je velikokrat razlog za avtoimunske bolezni. Lektine najdemo v žitih, mlečninah, soji, razhudnikih (krompir, paradižnik, jajčevci, paprike), oreščki. Pri večini lahko zmanjšamo vsebnost lektinov z namakanjem in kuhanjem (na deluje pa to pri vseh).
- Gluten: povzroča vnetja in sproža imunski odgovor. Podoben je našim lastnim beljakovinam v številnih tkivih, zato lahko imunski sistem to zameša in začne napadati lastno telo.
Poglejmo si še nekaj simptomov slabe prehrane (kako nam telo sporoča, da moramo nekaj spremeniti): vnetja, anemija, problemi s sinusi, vnetja sklepov, spremembe razpoloženja, anemija, slabše delovanje jeter, neredne menstruacije…
Gastrointestinalni stres
Stres, premalo sprostitve, slaba prehrana, alkohol, antibiotiki, zdravila, žita, gluten, steroidi, odvajala, sladkor, trans maščobe, nesteroidni antirevmatiki, alergije, procesirana hrana predstavlja stres za črevesje in povzroča prepustno črevesje, lahko pa tudi disbiozo (porušeno črevesno floro).
Simptomi gastrointestinalnega stresa so: anemija, slabost po obroku, napihnjenost, refluks, GERB, nepravilno delovanje jeter, IBS, izpuščaji…
Adrenalna utrujenost/izgorelost
Pojavi se zaradi kroničnega odgovora telesa na situacijo »bega ali boja«. Nadledvične žleze se izčrpajo, to občutimo lahko kot utrujenost, meglo v glavi, depresijo, napihnjenost.
Kroničen stres lahko dvigne koncentracijo adrenalnih hormonov – to sta adrenalin in kortizol. Dvignjena adrenalin in kortizol spodbujata vnetje.
Višji livel stresnih hormonov se lahko kažejo kot neravnovesje krvnega sladkorja, inzulinska rezistenca, nabiranje maščobe na trebuhu, slabša popravila DNK, slabši spomin (poškodbe hipokampusa), manjša pretvorba hormona T4 v T3, supresija TSH, slabša imunost, utrujenost, težave s spanjem, hitrejše staranje kože, manjša gostota kosti (osteopenija, osteoporoza), višji pritisk, manjša mišična masa…
Zakaj sploh pride do izgorelosti?
- Zaradi dolgotrajnega stresa, infekcij, toksinov iz okolja, alergij, toksičnih odnosov…
Simptomi izgorelost so: slabše delovanje ščitnice, zbujanje sredi noči in težave zaspati nazaj, težko vstajanje zjutraj, utrujenost, potreba po kofeinu, pomanjkanje energije, mrzle roke in noge, zaprtje, panični napadi, potreba po sladkorju, problemi s spominom, nejasne misli, depresija, pomanjkanje interesa, zmanjšan libido, PMS…
Hormonski stres
Kot smo videli pri prejšnji točki, kronični stres dvigne koncentracijo adrenalina in kortizola kar pripelje do adrenalne utrujenosti, to pa vpliva tudi na druge hormone.
Hormonski stres pa lahko povzročajo tudi kontracepcijske tabletke, hormonski nadomestki, kseno-estrogni, plastika (posnema hormone), toksini, pesticidi, kozmetika (kreme, mila, deodoranti), ne-organsko meso, mleko in mlečni izdelki.
Povišan estrogen vodi do vnetja in stimulira imunski sistem k proizvodnji protiteles.
Ker se hormoni metabilizirajo v jetrih, moramo poskrbeti, da so le-ta zdrava in sposobna metabolizirati hormone v metabolite, ki se lahko izločijo iz telesa.
Simptomi hormonskega stresa pri ženskah so: ščitnična stanja, močne krvavitve, neredne menstruacije, PMS, depresija, boleče dojke, fibrocitoza dojk, zadrževanje vode, otekanje, vročinski oblivi, pomanjkanje libida, nabiranje maščobe okoli trebuha, migrene, spremembe razpoloženja, neplodnost, policistični jajčniki (PCOS), slab spomin, težave s spanjem, močni krči pri ovulaciji, akne, menopavzalni simptomi…
Simptomi hormonskega stresa pri moških so: ščitnična stanja, zmanjšan libido, pogosto uriniranje, problemi s prostato, impotenca, utrujenost, zmanjšano štetje semenčic, izguba mišične mase, izguba las/dlak, nabiranje maščobe okoli trebuha, izguba kostne gostote, povišan holesterol, neravnovesje inzulina, depresija, slabši spomin…
Vnetja, infekcije
Kronično vnetje se pojavi pri čisto vseh avtoimunskih stanjih. Vnetje povzročijo: kronični stres, sladkor, ogljikovi hidrati, procesirana hrana, hidrogenirana olja, trans maščobe, sladila, skriti alergeni, sedeči življenjski slog, pomanjkanje vitaminov, mineralov, aminokislin, zdravih maščob, dolgotrajne prikrite okužbe, toksini, povišana telesna masa…
Velik problem predstavljajo virusne infekcije (Epstein-Barr, herpes, hepatitis B…), kronične glivične infekcije (kandida), kronične bakterijske okužbe (H.Pylori, Yessinia, infekcije urinarnega trakta, SIBO) in bolezni urinalnega trakta.
Stres zaradi toksinov
Toksini so lahko težke kovine, petrokemikalije, motilci hormonov, dodatki k hrani, hebricidi, pesticidi, fungicidi, hlapne organske snovi. Vse to obremeni telo in preko različnih mehanizmov pripelje do avtoimunskih bolezni.
Kot vidimo so sprožilci avtoimunskih bolezni zelo različni in je zelo težko določiti le enega, saj so povezani in prepleteni med sabo. Če odstranimo fizične, čustvene in okoljske sprožilce se tudi avtoimunska bolezen popravi in jo imamo pod nadzorom. Za to je potrebno kar nekaj dela in vztrajnosti.
Zavedati se moramo, da naši geni niso naša prihodnost oz usoda in jih lahko reguliramo sami.
Pomembno je, da obvladamo prehrano, se izogibamo alergenom, dodamo snovi, ki nam jih primanjkuje in jih nujno potrebujemo ter zmanjšamo nivo stresa. Uporabimo sprostitvene tehnike: meditacije, čuječnost, dihanje, telovadba, sprehodi v naravi, delo na vrtu, smeh, spanje, izogibanje slabim novicam (jih res ne potrebujemo). Privoščimo si razvajanje v kopeli z grenko soljo ali pojdimo v savno, vse to nam lahko pomaga.
Protokol, ki bo dobro deloval za vas, lahko pripravim jaz.