Kaj povzroča oksidativni stres?
Oksidativne poškodbe so pomemben dejavnik pri razvoju kroničnih bolezni. Zgodijo se zaradi oksidativnega stresa, ki se pojavi, ko imamo neravnovesje med nastajanjem radikalov in zmožnostjo telesa za nevtralizacijo radikalov z antioksidanti. Oksidativna poškodba je poškodba, ki se pojavi na celicah in tkivih zaradi radikalov, ki jih nismo uspeli nevtralizirati z antioksidanti.
Radikal je nestabilna molekula, ki potrebuje elektron, da jo stabilizira. S krajo elektrona celicam, proteinom, DNA-ju in tkivom povzroči poškodbe na njih in je tako eden od skritih razlogov za kronične bolezni, npr. kardiovaskularne bolezni, sladkorno bolezen tipa 2 pa tudi avtoimunske bolezni.
Pri zdravljenju kroničnih bolezni je zato nujno, da se posvetimo tudi oksidativnim poškodbam.
Povzročitelji oksidativnih poškodb
Žarka olja
Membrane vseh celic v telesu sestavljajo maščobne kisline. Na sestavo celičnih membran vplivamo z maščobami, ki jih uživamo. Uživanje protivnetnih maščobnih kislin, npr. omega-3, dobro vpliva na celične membrane in njihovo funkcijo. Uživanje žarkih maščob škodi zdravju celične membrane in pospešuje oksidativne poškodbe. Glaven vir žarkih olj so industrijska rastlinska olja (sojino, sončnično, oljne ogrščice – kanolino), ki vsebujejo veliko omega-6 polinenasičneih maščobnih kislin (PUFSa-polyunsaturated fatty acids). Omega-6 maščobne kisline se hitro poškodujejo, ko jih izpostavimo vročini, kovinam in drugim kemikalijam, kar pomeni, da postanejo žarke. Poškodbe se pa še povečajo, ko jih izpostavimo visokim temperaturam pri kuhanju in pečenju. Problem je, da takšna olja velikokrat že kupimo žarka.
Premalo antioksidantov
Antioksidanti ščitijo celične membrane, lipide, ki krožijo v krvnem obtoku, celice in tkiva pred oksidativnimi poškodbami. Najboljše je, da dobimo antioksidante iz prehrane, ne pa iz prehranskih dodatkov. Antioksidanti iz hrane pridejo v paketu s kofaktorji in encimi, ki spodbujajo njihovo delovanje in pripomorejo k boljši absorpciji v črevesju. Pomembno je, da uživamo veliko barvane zelenjave in sadja. Prav tako je pomembno, da zaužijemo dovolj mesa pašne reje, saj vsebuje takšno meso veliko antioksidantov – vitamina E, glutationa…
Kajenje
Kajenje povzroči oksidativen stres, saj pri kajenju nastaja velika količina radikalov kar zmanjša koncentracijo antioksidantov v telesu.
Okoljski toksini
Okoljski toksini, ki smo jim izpostavljeni vsakodnevno, so velik vir oksidativnega stresa. Izpostavljenost onesnaženemu zraku, plesnim, biotoksinom spodbuja oksidativni stres in porablja rezerve antioksidantov v telesu.
Prav tako tudi pesticidi in težke kovine spodbujajo oksidativni stres.
Disregulacija cirkadianega ritma
Pomanjkanje spanja sproži motnje cirkadianega ritma kar poveča izražanje markerja za oksidativni stres. Modra svetloba iz LED luči in elektronskih naprav viša oksidativni stres.
Preveč železa
Prevelika koncentracija železa v telesu vpliva na razvoj številnih kroničnih bolezni, vključujoč kardiovaskularne bolezni in sladkorno bolezen, saj viša koncentracijo radikalov.
Tako preveč železa, kot premalo železa ni dobro za nas.
Kako se lahko zaščitimo pred oksidativnimi poškodbami?
Priporočam vam, da se izogibate žarkih olj, ki se nahajajo v procesirani in predpripravljeni hrani, v olju oljne ogrščice, sojinem, sončničnem, arašidovem in številnih drugih oljih. Uživamo predvsem maščobe, ki delujejo protivnetno, npr. deviško hladno stiskano olivno in kokosovo olje, avokado, neobdelane oreščke in semena.
Trudimo se, da jemo hrano čim bolj bogato z nutrienti in antioksidanti. Taka prehrana vsebuje številne antioksidante in njihove kofaktorje, ki skupaj premagajo oksidativni stres.
Pomembno je, da se znamo sprostiti, zato ne pozabimo na sprostitvene tehnike: meditacija, joga, preživljanje prostega časa v naravi, vrtnarjenje… Dajmo elektronske naprave na pavzo in se tako zaščitimo pred oksidativnim stresom.
Izogibajmo se okoljskim toksinom. Prenehajmo uporabljati pesticide, kupujmo ekološko hrano, ne shranjujmo hrane v plastiki (vrečke, sklede), odstranimo vire težkih kovin (amalgamske zalivke) in filtrirajmo vodo, ki jo pijemo (filtri z reverzno osmozo).
Poskrbimo za zadostno količino spanja, bodimo čim več na naravni svetlobi in se izogibajmo umetni modri svetlobi, ki moti naš ritem.
Pomembno je tudi, da redno telovadimo, kar pomeni 30 minut ali več 4-5x na teden.
Prava hrana in življenjski sloga nas dobro zaščitita pred radikali in oksidativnimi poškodbami celic in tkiv.